SLAVNA VALVASORJEVA KONJENICA je bila ustanovljena leta 1993, v počastitev 300 letnice smrti slavnega slovenskega polihistorja, člana angleške Kraljevske družbe in prvega jezdeca kranjske dežele, barona Janeza Vajkarda Valvasorja.
Glavni pobudnik je bil gotovo Martin Knez, ki je tako navdušil še litijskega župana Mirka Kapljo, svojega prijatelja Vilija Kralja in Daneta Namestnika. Povabili so vse takrat znane konjenike, vključili nekaj voz oz. kočij in kot prvi vitezi izdelali program za petdnevno potovanje.
Martin Knez je postal prvi stotnik, Vili Kralj starešina, Mirko Kaplja župan in Dane Namestnik Vicarius pisar Valvasorjeve konjenice. Dane je v ta namen oblikoval tudi poseben Valvasorjev srebrnik, za vsako potovanje pa izdela posebne listine.
Dobro pripravljena je konjenica tako krenila po poti, ki jo je Valvasor neštetokrat prejezdil do Cerkniškega jezera. S tem svojim prvim popotovanjem je konjenica vsejala nesluteno plodno seme slovenskemu konjeniškemu druženju in pohodništvu. Prvega stotnika Martina Kneza(sedaj častni stotnik) je nasledil stotnik Andrej Repina,ki je Valvasorjevo konjenico odlično vodil devet let. Sedanji stotnik pa je Cvetko Možina. Stotnik je po Patentu (statutu) Valvasorjeve konjenice tudi predsednik društva in vodi konjenico ter poudarja in zagovarja predvsem kulturno poslanstvo Valvasorjeve konjenice. Njen namen je že od vsega začetka udejanje misli in idej slavnega barona, zato skrbi za vzorno urejenost in obnašanje. Člani – konjeniki so sprejeli svoj Kodeks o konjeniški etiki. Po njem se ravnajo in obnašajo tudi v odnosu do konj, ki so njihovi prijatelji in pomočniki. Med šestdesetimi člani je kar devetindvajset vitezov oz. častnih lanic Valvasorjevega viteškega reda, ki so si naziv pridobili z dejavnostjo. Vsi so si s teoretčinim in praktičnim znanjem tudi že pridobili licenco oz. naziv Jahač 2, s katerim je Konjeniška zveza Slovenije priečla zadoščati zakonskim predpisom o gibanju jezdeca v prometu. Pri strokovnem usposabljanju  je v veliko pomoč  sedanji stotnik- vitez Cveto Možina, poveljnik Policijske konjenice.
Osrednji dogodek ali dejavnost društva je vsakoletno Popotovanje z Valvasorjevo konjenico.
Prva štiri večdnevna popotovanja so konjenike, tudi z vozovi, vodila vedno v Cerknico in nazaj skozi Ljubljano do Bogenšperka. Z naslednjim krajšim popotovanjem je konjenica obiskala njegov zadnji dom v Mediji pri Izlakah. S kasnejšimi pohodi, že pod vodstvom novega stotnika, viteza Andreja Repina, pa je konjenica nadaljevala in razširila svoje kulturno poslanstvo s pohodom do Krškega in Mokric v letu 1998, kjer je opozorila na zaskrbljujoče stanje Valvasorjevega domovanja v katerem je umrl.
Na vrhu Ljubelja, leta 1999, so se na starem prehodu srečali z boroveljskim županom in obudili spomin, da je prav Valvasor prvi izračunal skrajšano pot skozi predor. Sredi štajerske metropole v letu 2000 jih je pozdravil mariborski župan. Deveto popotovanje – 2001 - je konjenico preko Gorjancev in šentjernejskih ravnic pripeljalo na glavni trg v Novem mestu. Na desetem popotovanju – v letu 2002 - so konjeniki občutili trdoto Krasa in slano vodo našega dela Jadranskega morja pri Ankaranu. Enajsto popotovanje (2003) je bilo namenjeno jezdenju po na novo strasiranih konjeniških poteh Posavskega hribovja, z namenom, da ta čudoviti svet štirinajstih občin, znan po furmanih in drugih šegah, približajo vsem popotnikom, še zlasti pa tistim na konjskih hrbtih.
Dvanajsti pohod Valavasorjeve konjenice v letu 2004, ki se je podala na sedemdnevno pot z gradu Bogenšperk, ki je vselej začetek in konec vsakega pohoda, preko GEOSSA - geometričnega središča Slovenije, Moravške, Tuhinjske in Savinjske doline in preko Pavlievega sedla na Avstrijsko Koroško vse do knježjega kamna in nato preko GEOSSA, Litije in Šmartnega, nazaj na grad Bogenšperk. Z obiskom knježjega kamna, kjer so se ustoličevali prvi slovenski vojvode, je tako Valvasorjeva konjenica na svoj simboličen način dodala svoj kamenček v mozaik vstopa naše lepe domovine v družino evropskih članic in na simboličen način zaznamovala prve zametke demokracije v tedanji Karantaniji s simbolom združevanja Slovencev na GEOSSU. V letu 2005 pa so se Valvasorjevi konjeniki, mimo Najevske lipe, lipe vseh lip, podali v deželo kralja Matjaža, tam daleč pod Peco in s svojim kulturnim poslanstvom obogatili tudi te kraje.V letu 2006 so Valvasorci odjezdili na 5 dnevno pot iz Bogenšperka v  Idrijo in nazaj na Bogenšperk, v letu 2007 (15. jubilejno popotovanju) iz Bogenšperka v Cerknico in nazaj na Bogenšperk prav tako 5 dni.Sledilo je popotovanje na znameniti Kostel na naši južni meji ob Kolpi 2008 in v letu 2009 v zgodovinsko Škofjo Loko.
Sploh pa je namen popotovanj, poleg kulturnega poslanstva, tudi izmenjevanje oz. podeljevanje Valvasorjevih listin vsem županom občin, skozi katere konjenica jezdi.
Vsak udeleženec, ki prejezdi celotno pot, prejme v posebnem protokolu ob zaključku popotovanja gradu Bogenšperk ročno izdelano Zahvalno listino, ob svojem prvem popotovanju pa je s krstom slavnostno sprejet med Valvasorjeve konjenike.
Valvasorjeva konjenica je polna idej, ki jih tudi uresničuje. Tako so Valvasorjeve viteške igre, ki se odvijajo na gradu Bogenšperk, prava privlačnost za gledalce in so prav zaradi zanimivosti postale tradicionalne. Vitezi na konjih v galopu ekipno in posamezno tekmujejo med seboj v metanju sulice, sekire, zvezde in v streljanju z lokom. Zadetki v tarčah se točkujejo, točke pa si tekmujoči vitezi naberejo tudi pri uspešnih sunkih s sulico v vrtečega viteza. Priložnostno je organizirana tudi srednjeveška trnica in mečevalski turnir.
Valvasorjeva konjenica uspešno sodeluje z vsemi uporabniki istega prostora in je prisotna na priložnostnih prireditvah ožjega in širšega prostora.
Praktično vse aktivnosti Valvasorjeve konjenice so od samega začetka spremljane s konjeniškimi, lovskimi ali alpskimi rogovi ali s trobilnim kvintetom Zasavskih rogistov. Vsi rogisti in rogistke z vodjem Vasjo Namestnikom so konjeniki in častni člani Valvasorjevega viteškega reda.
Konjenica pa je slavo pridobivala tudi s svojo spevno himno, ki jo je napisal - soustanovitelj vitez Vili Kralj, žal pokojni legendarni harmonikar Slovenskih muzikantov.
Konjenica vsako leto izda svoj koledar, ki je zelo iskan in zato že posneman.
Posebno priznanje pa sta tudi mali in veliki Valvasorjev srebrnik, ki ga prejmejo le izredno zaslužni.
Lento Valvasorjeve konjenice pa so doslej prejeli  vitez Andrej Repina, vitez David Gregorič in vitez Jože Sirk in vitez Benjamin Cigoj ob svojih 50 letnicah.



Pisar Valvasorjeve konjenice
Dane Namestnik Vicarius